Damjan Komel

Kdo je narisal prvo podobo in kdo je prvi skušal izraziti svoja čustva s pomočjo nekakšnega primitivnega inštrumenta? Zakaj so naši predniki skušali ujeti del narave in življenja v stenski sliki ali zaigrani melodiji?
Mogoče tega ne bomo nikoli z gotovostjo vedeli, lahko pa vsaj sklepamo, da jih je v to gnala neka notranja želja, da se zbližajo, združijo z naravo.
 
Naj bo to jamska slika ali piščal iz kosti, dejstvo je, da ima človek prirojeno tako željo po manifestaciji svojih čustev, sanj ali frustracij, kot tudi željo po preživetju. Prve stenske slike tako npr.
upodabljajo lov, boj za hrano, boj za preživetje. Šele mnogo kasneje smo ljudje začeli upodabljati naravo kot nekaj lepega in občudovanja vrednega. Človek je od svojih začetkov najprej bojevnik, umetnost pa je po svoje orodje v njegovem boju za preživetje.
 
Skozi okno moje duše poizkušam najti prastaro govorico bojevnikov luči, ki iz srca in duhovnih globin kleše plemenite lepote. Od nekdaj se je človek bojeval za preživetje, hrano, dom, ljubezen, družino in položaj v družbi.
V preteklosti je bilo sredstvo za dosego teh ciljev orožje z rezilom kot so npr. nož, sulice, puščice, meči,… Danes je v tem boju najpomembnejša beseda, ki nam omogoča dosego vseh teh ciljev.
Beseda nas danes razveseli in tudi rani v notranjosti tako, da povzroči bolečino. Danes se nekateri ne zavedamo povsem, da smo prav vsi mi v našem vsakdanjem življenju bojevniki luči.
 
Prostor brez kipa je telo brez duše!